O nas

HARFA V VETRU

Harfa v vetru d.o.o. je malo podjetje z velikimi načrti.

V sodelovanju z mnogimi lokalnimi organizacijami in skupnostmi bomo v Medani v Goriških Brdih izvedli enega večjih kulturno turističnih projektov – Mednarodni center in digitalni muzej poezije Harfa v vetru, ki bo lociran v obnovljeni domačiji velikega slovenskega pesnika Alojza Gradnika.

Podjetje deluje na treh področjih.

Prvo področje je priprava in kreativa oglasov za nekaj slovenskih podjetij in izdelava medijskih načrtov v zvezi z njimi. Skladno s tem delom delovanja je podjetje dejavno tudi na področju zakupa medijskega prostora.
Drugo področje je založništvo, saj izdajamo knjige, predvsem poezije in vstopamo na ta del slovenskega trga.
Tretje področje pa je že povezano s projektom Mednarodnega centra in digitalnega muzeja poezije.

Glavni del delovanja podjetja gre v smeri predpriprav, zbiranja vse potrebne dokumentacije in koordinacije izvajalcev za izvedbo omenjenega projekta v Medani. Pri tem gre predvsem sodelovanje z zunanjimi izvajalci na arhitekturnem in gradbenem področju ter z izvajalci, ki nam pomagajo pri pripravi dokumentacije za prijavo na razpise za evropska sredstva. Prav tako na področju literature, tokrat poezije, se podjetje ukvarja z organizacijo digitalnega muzeja poezije, ker pomeni intenzivno sodelovanje s zunanjim izvajalcem, ki pripravlja aplikacijo, ki bo omogočala izvedbo tega muzeja. Vsi zaposleni v podjetju se pri tem projektu ukvarjajo tudi z iskanjem poezije v digitalni obliki in pripravljanjem podatkovne zbirke, ki ob tem nastaja.

Podjetje je lastnik vseh nepremičnin, na katerih bo nastal novi objekt, ki bo v veliki meri dopolnil kulturno turistično ponudbe v Medani, Goriških Brdih in Sloveniji nasploh. Ta zemljišča, v celoti zazidljiva in opredeljena kot turistična, so glavna materialna osnova, ki s svojo kulturno komponento – staro Gradnikovo domačijo – omogoča izvedbo tega velikega projekta.

Naše poslanstvo je postaviti poezijo na vrh slovenskega in svetovnega kulturnega dogajanja.

Vizija podjetja je zbrati vso svetovno poezijo prevedeno in interpretirano na enem mestu.

Alojz Gradnik

Mati Lucija, Furlanka, izučena šivilja, in oče Jožef, čevljar in kmet, sta se spoznala v Medani. Ustvarila sta veliko družino, v kateri se je poleg Alojza rodilo še devet otrok. Večkrat so se selili, dokler se niso preselili v hišo, ki je danes poznana kot Gradnikova domačija.

Šolanje je začel v domači Medani, kjer je končal prve tri razrede, potem pa opravil sprejemni izpit in šolanje nadaljeval v Gorici, najprej na deški vadnici, potem na nemški gimnaziji. Maturiral je z odliko leta 1901. V upanju, da bo lahko študiral na daljavo, se je vpisal na študij prava na Dunaju. Preživljal se je kot domači učitelj pri različnih plemiških družinah in v zasebnem internatu. Zadnja dva semestra študija je živel na Dunaju, ob koncu tudi krajši čas v Pragi. Med letoma 1905 in 1906 je opravil tri državne izpite, v letu 1907 tudi tretji rigoroz in konec januarja postal doktor prava.

Poklicno pot je začel Gorici, v Krminu, od tod ga je službena pot vodila v Istro, Rovinj, Vodnjan, Tržič (Monfalcone), pa v Tolmin, Cerkno in spet v Gorico. Sledila je služba v Beogradu (1920), od koder pa je šel zaradi težav z zdravjem na operacijo v Ljubljano. Odpuščen iz službe se je vrnil v rodno Medano in odšel za krajši čas k bratu na Bled. Leta 1922 se je zaposlil v Ljubljani na višjem deželnem sodišču, kjer je s prekinitvami zaradi službe v Beogradu (1929) in Zagrebu (1936–1941) delal do upokojitve leta 1946.

Prvo pesem, Materino gorjé, je objavil leta 1896, nekaj let kasneje v dijaškem almanahu cikel osmih pesmi V pomladi. Sledile so predvsem revijalne objave, prva samostojna pesniška zbirka, Padajoče zvezde, je izšla leta 1916. Sledile so Pot bolesti (1922), De profundis (1926), Svetle samote (1932) in številne druge. Prevladujoči motivi njegovih pesmi so ljubezen, smrt, pokrajina, domača Brda, narava, domovina in drugi.

Gradnik je veliko prevajal: srbsko, hrvaško, italijansko, špansko, angleško, francosko, kitajsko književnost. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike, kot pesniška zbirka so izšli v angleškem, italijanskem, francoskem, furlanskem, makedonskem, španskem jeziku (tudi v novejšem času).

Leta 1962 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Gradnik je bil poročen dvakrat, s prvo ženo sta imela sina Sergeja. Umrl je leta 1967 v Ljubljani, pokopan je v Medani.